VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o.

Kongresni trg 14
1000 Ljubljana
T: +3861 244 18 00
F: +3861 244 18 06
E-pošta: info@vinskadruzba.si

Že 40 let povezujemo tržne leaderje

Vinorodni okoliši



V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. Med seboj se dežele razlikujejo po rastišču, kar vključuje tla, podnebje in vpliv človeške roke. Naravne razmere bistveno vplivajo na senzorične lastnosti vin, zato se dežele med seboj zelo razlikujejo glede na izbor sort.


Vinorodna dežela Podravje - 9650 ha se nahaja na severovzhodu države in je razdeljena v dva okoliša:
- Štajerska Slovenija – 8685 ha
- Prekmurje - 965 ha.

Geografija: Podravje označi izrazito gričevnat svet, s povprečno nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri.
Tla: Večina tal je nastala na karbonatnih kameninah ter na pleistocenskih ilovicah. Tla so zelo ugodna za razvoj vinske trte.
Podnebje in padavine: Podnebje ima celinske značilnosti, s povprečno letno višino padavin okoli 1000 mm, z vročimi poletji in mrzlimi zimami.
Najbolj zastopane sorte: laški rizling, šipon, renski rizling, chardonnay in beli pinot.

Podravska vinorodna dežela slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh, ki jih poudari panonsko podnebje za katerega so značilne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in prave zime, ki lahko v nesrečnih letih lahko povzročijo veliko škodo, saj če zmrzne les ne izgubimo samo letnega pridelka, ampak to naredi veliko škodo v vinogradu. Podravju bi lahko namenili status severnega vinograda, to pomeni, da se bodo vina odlikovala s primarnimi cvetnimi in sadnimi aromami, s telesom, ki bo omogočalo večjo pitkost ter manj z krepkostjo, ki je značilna za južne kraje. In vendar je res, da se v zadnjih letih tudi to spreminja, saj je zaradi segrevanja planeta tudi trgatev na severu zgodnejša. Hladnejše podnebje vedno prinese višjo vsebnost kislin v vinu. Z biološkim razkisom pa (jabolčna kislina se spremeni v mlečno in druge razgradnje produkte) pa se lahko uravnava oz. omili tudi višja kislina. Zato se v zadnjem desetletju rado zgodi, da razlika med slovenskimi vini iste sorte, ki prihaja iz Podravja ali južne Primorske ni tolikšna kot v preteklosti. Podravje zaznamujejo bele sorte in največ 3 odstotke rdečih. To pomeni, da se je potrebno še posebno potruditi, saj je moda naklonjena rdečim sortam. Eleganca in fina aroma mednarodnih belih sort in nekaterih avtohtonih pa pove zakaj so bila ta vina vedno cenjena. Z novo protektivno tehnologijo pa se danes ta vina ponovno izvažajo na zahtevne trge v EU, ZDA in celo na daljni Japonski. Približno tretjino vinogradov je pokritih z laškim rizlingom, približno desetino pa namenijo šiponu, renskemu rizlingu, chardonnayu, kar predstavlja že dve tretjini vseh vinogradov. Radi se pohvalijo tudi z modro frankinjo, ki se v zadnjih letih ponovno sadi, saj trg zahteva rdeča vina. Isto velja za modri pinot. Poskusno pa se pojavi tudi shiraz in cabernet sauvignon. Brez modrega pinota ne bi bilo imenitnih penin


Štajerska Slovenija je največji okoliš v Sloveniji, ki se ga na severu drži Prekmurje. To je zalo razgibana pokrajina, s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko Ormoških goricah ter z Mariborom, kot mestom, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju tako rekoč že v Panonsko nižino. Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Tla so se razvila na mehkih karbonatnih kamninah, zato so rjava tla, laporji tisti substrat, ki je ugoden za trto. Kot največji okoliš v Sloveniji pa prinaša možnost, da se povežejo lege in sorte ter se s tem pridobijo vina, ki so se pila v kraljevih družinah v celi Evropi.

V Prekmurju sta največji mesti Murska Sobota in Lendava. Državna meja se v večji razdalji dotika Madžarske in v manjši Avstrije. Goričko na severu je že odprto proti Madžarski, v ravnino in tukaj vinogradi ne sežejo do nadmorske višine, ki ne presega 270 metrov. Na delu, ki pa se dotika Avstrije pa so lege bolj strme in sežejo tudi čez 400 metrov nadmorske višine. Tudi tu so tla v glavnem karbonatna, nekje so še opazni ostanki vulkanskih kamnin v glavnem pa se kisla rjava tla izmenjujejo s peščenimi laporji, drugje pa so tla tudi ilovnata in glinasta. Tisto kar človeku ostane najbolj v spominu pa so morda Lendavske gorice, kjer zelo ozke, samo nekaj vrst široke in predvsem dolge parcele vinogradov položene vzdolž strmine pokažejo na veliko razdrobljenost in množico majhnih lastnikov. Istočasno pa se s tem opazi skrbno delo in velika ljubezen do vinogradov, ki je značilna za Prekmurce, ki so odprti in po duši topli ljudje. Tudi v Prekmurju je tradicija vinogradništva že dolga in ker je tudi tu Cerkev imela velik vpliv na razvoj vinogradništva se radi pohvalijo z cerkvijo Svete Trojice iz leta 1726. V preteklosti Prekmurje ni imelo velikega vinskega ugleda v Sloveniji. Vinarjem se je pripisalo, da pridelujejo predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Z mlajšo generacijo vinarjev pa so se stvari bistveno spremenile. Prišlo je do specializacije, zato lahko najdemo izjemno predikatna vina in dnevni prijazni laški rizling, brez katerega ne mine nobeno srečanje.


Vinorodna dežela Posavje - 4328 ha se nahaja na jugozahodu Slovenije in je razdeljena v tri okoliše
- Dolenjska – 2456 ha
- Bizeljsko Sremič – 1264 ha
- Bela Krajina - 608 ha

Geografija: srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami ter izrazito strmimi brežinami na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
Tla po večini sestavljajo laporji in peščenjaki z apnenčastim vezivom. Na večini območjih, kjer pridelujejo cviček pa prevladujejo apnenci in dolomiti.
Podnebje in padavine povprečna letna višina padavin je med 1070 in 1200 mm, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime.
Najbolj zastopane sorte Prevladujejo predvsem rdeče sorte, med katerimi je najbolj zastopana žametovka. Tej sledijo laški rizling, modra frankinja, kraljevina in druge sorte.

Posavje na jugozahodu Slovenije je imelo dolga leta sloves za pridelavo lažjih belih in rdečih vin, saj se tu močneje izrazi hladnejše predalpsko podnebje. A ker je Slovenija tako raznovrstna tudi v Posavju ni nič drugače. Najde se mednarodni sortni izbor, kot tudi lokalne posebnosti. Če bi obiskovalcu ne ponudili cviček, kot eno od dveh zares posebnih vin v Sloveniji, bi ne naredili prav. Cviček ima posebno mesto v vinskem zakonu. Marsikdo pravi, da zaradi preprostosti vina to niti ni vino. In vendar ima za sabo bogato preteklost, ki presega 200 let, ker je doma na Dolenjskem in je Dolenjska drugi največji okoliš v Sloveniji, je cviček označil celotno Posavje. In ker tudi na Bizeljskem pridelujejo lažja rdeča vina je prevladal stereotip, da je Posavje takšno v celoti. Potem pa se je prebudila Bela Krajina, kot okoliš, kjer se podnebje približa skoraj Primorskemu in smo zato dobili vina, ki jim ne manjka polnosti. V Posavju vinogradov ne bomo našli v ravnici. Izkoristili so strme brežine, kjer trta poganja v laporjih in peščenjakih pa tudi na starejših kamenina, kot so dolomiti. Prav ti dajo značaj dolenjskemu nabritežu cvičku. Tudi tu je pestrost tal velika in v resnici so mikroklimatske razmere odločilne za uspešno gojenje posamezne sorte. In kot smo omenili že večkrat je pestrost in raznovrstnost prava značilnost Posavja: poleg cvička se na Bizeljskem najde odlične penine in visoka predikatna vina, ki dobijo mednarodna priznanja. Zato pa spet moramo priznati, da je razdrobljenost vinogradov izjemna, kar ni v preteklosti ali sedanjosti dopustilo, da bi pridobili veliko blagovno znamko. V tem smislu je cviček svetla izjema, saj je pomembna prodajna kategorija.

Dolenjsko najbolje označi gričevje, s strmimi pobočji in nadmorsko višino, ki ne preseže 400 metrov. Griče ločijo manjše doline po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1100 mm in so kar srečno razporejene, le včasih nam zagodejo, in predvsem v času cvetenja najbolj razširjena tla so peščeno lapornata in ilovnata. Težje ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo ravno nasprotni učinek. Temeljno podobo krajini da reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor. Ne glede na to se tudi tu najdejo mednarodne sorte, kot so na primer chardonnay ali renski rizling. Če pa bi usahnil cviček bi Dolenjske ne bilo več.

Na poti iz Novega mesta se moramo povzpeti čez Gorjance, da na drugi strani zagledamo dolino, ki veliko obeta. Pod nami je Bela Krajina. Velika pestrost različnih tal vpliva na organoleptične značilnosti vin, zato so razlike že med sosednjima vinogradoma velike. Podnebje je subpanonsko, zaradi Gorjancev pa je razvoj trte v Beli Krajini hitrejši kot na Dolenjskem. Okoliš je dvakrat opozoril nase. Najprej s pridelavo prvega roze vina leta 1981 in nato še s prvim ledenim vinom v letu 1985 ter še z mlado portugalko, ki je bila pridelana s semikarbonsko maceracijo (kot v Beaujolaisu). To je bistveno vplivalo na mnenje pivcev, ki Belo Krajino sprejmejo kot okoliš, ki prideluje zanimiva vina.

Bizeljsko-Sremiški okoliš zajema pogorje na območju od Kumšperka do Laškega in Zidanega mostu, pa po levem bregu Save do izliva Sotle v Savo in naprej do Kumšperka. Vinogradi se raztezajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri, s subpanonsko klimo, ki označujejo suhe, razmeroma mile zime ter toplejša in vlažnejša pomlad in jesen. Bizeljsko se je zapisalo v vinogradniške knjige zaradi leta 1880, ko se je v Globokem pri Pišecah prvič opazila trsna uš, ki je prepolovila vinograde tako pri nas, kot v Evropi in povzročila pravi eksodus. V novejšem času pa so se posebno izkazali pridelovalci penin. Na Bizeljskem je nastalo tudi prvo specialno slovensko vino, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin. Na mednarodnih ocenjevanjih pa se izkažejo predikatna vina, ki posegajo po šampionskih nazivih.


Vinorodna dežela Primorska - 8081 ha se nahaja na zahodu Slovenije in je razdeljena na štiri okoliše
- Vipavska dolina – 3005 ha
- Slovenska Istra – 2331 ha
- Goriška Brda – 1992 ha
- Kras – 753 ha.



Geografija: Primorski vinogradi se raztezajo od morja pa celo do nadmorske višine okoli 360 metrov.
Tla so se razvila na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do razvoja znanih rjavih tal – terra rossa. Omeniti velja rigolana tla, ki so nastala pod vplivom človeka in so značilna za tradicionalne vinogradniške lege.
Podnebje in padavine povprečne letne padavine znašajo okoli 1460 mm, z vročimi poletji in z redko videnim snegom.
Najbolj zastopane sorte so rdeče, z refoškom kot najbolj razprostranjeno sorto, sledijo rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in ostale.

Primorska leži na jugozahodu Slovenije in kot pove ime se dotakne morja. Zaradi močnega vpliva toplote, ki jo prinaša mediteransko podnebje so tu doma najbolj znana slovenska rdeča vina. Tudi za to deželo je značilen razgiban svet, kjer ravnic tako rekoč ni in tudi tu se pokaže pametna raba prostora, ki izhaja od naših prednikov. Kjer je bilo rodne zemlje vedno malo so se ljudje naseljevali ob znožju gričev in strmin, saj je bila vsaka pet ravnice z rodno zemljo namenjena žitu ali krompirju, ki sta imela pomembno vlogo pri prehranjevanju. Primorska je bila vedno na prepihu mode, ki je prihajala iz zahoda. Bližina Italije je vplivala tudi na podobo etiket, ki so hitreje sledile trendom. Velika pestrost tal, od zelo revnih do zelo bogatih in globokih ter skupaj z vinogradi na brižinah dajo vinu višjo koncentracijo. Ker sonca ne manjka so vina ekstraktno bogata ter kompleksna, zato je Primorska hitro ujela modna gibanja in slog, ki je bil prevladujoč. Tudi prva mlada vina, kot resna prodajna kategorija, so se najprej pojavila v Brdih. Vsak od štirih okolišev, ki sestavljajo deželo ima zelo originalne značilnosti.


Vipavska dolina ali Vipava kot tretji okoliš ponudi krepka bela in rdeča vina, ki jih označi izrazita sortnost. Močna burja, ki potegne po dolini lahko ustavi promet, a ne vpliva škodljivo na trto. Geografsko Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, ob državni meji z Italijo. Dolina je utesnjena s severne in južne strani s Trnovsko in Kraško planoto. Na vzhodu jo omejuje hribovje mogočnega Nanosa, zahodna stran pa je odprta proti Furlanski nižini in Jadranskemu morju. To je nizek svet z nmv med 45 in 300m, ki je ostanek oziroma osušen zaliv nekdanjega morja. Morski sedimenti fliša, ki je naložen v plasteh izmenično s peščenjakom, do danes najboljša vinogradniška tla. Na Vipavskem sta si narava in tradicija podali roke in ustvarili enkratne pogoje za rast vinske trte in pridelavo vina, ki omogoča uspešno vinogradniško in vinarsko prihodnost. Posebnost tega območja sta stari domači sorti pinela in zelen.


Goriška Brda ali Brda je pokrajina, ki bi jo lahko dali v knjige, saj gre za značilno vinogradniško pokrajino, ki kaže mediteranski značaj. Trti se pridružijo oljka, češnja in breskve. Brda merijo 140 km2. Ob Soči na vzhodu se začenja z goro Sabotin, nadaljuje po slemenu do Korade. Od Furlanije jo na zahodu ločuje reka Idrija. Proti jugu se gričevnat svet znižuje in prehaja v Prevalsko ravnino pod Vipolžami in Mošo. Najboljši razgled na Brda bomo imeli, če se bomo povzpeli na stolp na Gonjačah. Pogled je čudovit. Na zahodu se nam pokažejo italijanski Dolomiti, na severu Alpe, Krn in Matajur, na vzhodu Trnovska planota s Sv. Goro, na jugu pa seže pogled do morja pri Tržiču in Gradežu. Briška tla so nastala iz oceanske sedimentacijske mase. Ob odteku morja, so ostale plasti fliša (opoke) peščenjaka in apnenca, Površinske vode so se globoko zarezale v tla in z erozijo povzročile nastanek gričevnatega sveta. Ta tla so zelo težka za obdelavo. Po založenosti s humusom in rudninskimi snovmi: fosforjem, kalijem in ostalimi hranili pa zelo siromašna. To so prava vinogradniška tla. Ravno zaradi talne zasnove in Brd prihajajo pitka vina, ki so v začetku precej bogata tudi za apnencem. Podnebje je zelo ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča, toda en presuha. Prevladuje skoraj sredozemska klima, ki pripomore k specifikam briških vin. V Brdih uspeva vinska trta do višine 600m, meja je pri zgornjem Brezovku. Vina na legah 200m, so zelo harmonična, elegantna, z nekaj manj alkohola, zato pa bogatejša po kislinah. Nižje lege, na 100 m nmv pa so zelo primerna za gojenje sivega pinota, chardonnaya, merlota in caberneta. Na teh legah so vina bolj polna, bogata, z nekoliko več alkohola.

Slovensko Istro nedvomno zaznamuje Jadransko morje in refošk, kot vodilna sorta. Ob slovenski obali, skupaj kakšnih 40 kilometrov, od Debelega rtiča in Piranu pa do slovensko hrvaške meje se razteza klifno območje, v katero se zarežejo rečne doline. Če bi se le malo pomaknili v notranjost bi v dolini Dragonje našli na videz neobljudeno pokrajino, ki je na gosto zaraščena, predvsem s srednje visokim grmičevjem. A kamor koli bi zasadili motiko bi ugotovili, da je to naredil že nekdo pred nami. Že v rimskih časih so bili ti kraji obljudeno, skrbno vzdrževani, zato na vsakem koraku najdemo terase, ki kažejo na to, da je bila raba prostora zelo umna.

V vinorodnem okolišu Krasu, ki ima status naravnega parka vlada teran, ki ga predstavljamo kot slovensko vinsko posebnost. Planota Kras je vtisnjena med Tržaški zaliv, obronke Vipavske doline in Brkinskega gričevja. Celotno področje ima vse značilnost kraške planote s tipično kraškim razgibanim površjem, polnim, za Kras tako značilnih, vrtač, uval, kjer se še danes nahajajo vinogradi. Kraško podnebje je razmeroma suho, zanj so značilni močni vetrovi, predvsem burja, pomemben vpliv na rast trte pa daje značilna rdeča zemlja – terra rosa.
This website uses cookies. Some cookies ensure that the website is correctly displayed, while others can be used to make your browsing experience easier. Cookies also allow us to keep track of the number of visitors our website has had, and ensure proper operation of plugins which enable content sharing.
If you continue to browse our website, it will be considered that you are accepting any cookies that might be used.
Decline cookies